Evropski ministrice in ministri za izobraževanje o prihodnosti poklicnega izobraževanja in usposabljanja

Slika: MIZŠ

Osrednji namen zasedanja je bila priprava Osnabrüške deklaracije o poklicnem izobraževanju in usposabljanju, ki bo nadgradila obstoječo Kobenhavnsko deklaracijo. Ministri so razpravljali tudi o vplivu pandemije Covid-19 na poklicno izobraţevanje in usposabljanje, pozornost pa namenili še posodobljenemu Programu za znanja in spretnosti, ki ga je julija 2020 objavila Evropska komisija. Ministrice in ministri so prepričani, da lahko EU izstopi iz krize, ki jo je povzročila pandemija Covid-19, močnejša, za kar pa bo potrebno okrepiti sodelovanje.

Ob robu srečanja, se je prvič sestal tudi predsedniški trio ministric in ministra za izobraževanje Nemčije, Portugalske in Slovenije. Ministrica za izobraževanje, znanost in šport prof. dr. Simona Kustec je kot partnerica predsedujočega tria izpostavila, da Evropa potrebuje novo vizijo znanja za prihodnost. Ta bo morala odgovoriti na potrebe mladih in starejših. »To bomo dosegli s sodelovanjem in vključevanjem vseh deležnikov, od odločevalcev do izvajalcev, socialnih partnerjev ter drugih družbenih skupin na vseh ravneh, od lokalne do evropske,« je poudarila ministrica.

Ministrice in ministri so pozornost namenili vlogi poklicnega izobraževanja in usposabljanja v spreminjajočem se svetu. Nicolas Schmit, evropski komisar za delovna mesta in socialne pravice, je dejal, da je potrebno spremeniti obstoječe paradigme in prepričanja, ne samo na področju izobraževanja temveč tudi gospodarstva, zaposlovanja in klimatskih sprememb. Digitalizacija in uporaba orodij, ki jih prinaša umetna inteligenca, pa sta ključni za prihodnji razvoj tako poklicnega izobraževanja in usposabljanja kot družbe v celoti. Posebej je izpostavil pomen socialnih partnerjev, saj ocenjuje, da poklicno izobraževanje in usposabljanje odlično deluje v državah, ki tradicionalno gojijo dobre odnose z njimi.


(adsbygoogle = window.adsbygoogle || []).push({});

Slovenija večino ukrepov, ki naslavljajo odličnost, transparentnost in kakovost na področju izobraževanja podpira, saj meni, da lahko na ta način izboljšamo zaupanje vanje in razširimo polje njihovega delovanja, je izpostavila ministrica prof. dr. Simona Kustec. V razpravi je še posebej poudarila, da je potrebno v okviru spreminjajočih se pogojev za poklicno izobraževanje in usposabljanje poleg različnih deležnikov prepoznati tudi potrebe mladih. Vprašati jih je potrebno, kaj želijo, kaj potrebujejo za življenje, kakšne službe in delo si predstavljajo v prihodnosti. Vedeti pa je potrebno tudi, kako lahko njihove ideje vključimo v načrtovanje.

Evropske ministrice in ministre je opozorila na raznolikost nacionalnih izobraževalnih sistemov ter izpostavila, da je pri zastavljanju skupnih ciljev potrebno te razlike upoštevati, kar je v zaključnem govoru izpostavila tudi nemška ministrica Anja Karliczek. Kot primer je ministrica dr. Kustec navedla različnost v doseganju najvišje stopnje izobrazbe. Nekatere države so naklonjene krajšim izobraževalnim programom, medtem ko Slovenija z eno najvišjih stopenj izobrazbene strukture v Evropi stremi k ohranjanju oziroma izboljševanju obstoječega stanja.

Ministrice in ministri so opravili tudi prve razmisleke o Osnabrüški deklaraciji. Z njo želi nemško predsedstvo obuditi aktivno sodelovanje na področju poklicnega izobraževanja in veščin, hkrati pa deklaracija pomeni tudi odziv na razmere, ki jih je povzročila pandemija Covid-19.

»Osnabrüška deklaracija vključuje različna področja, od vpliva umetne inteligence pa do spremenjene demografske strukture prebivalstva. Zato podpiramo zastavljene cilje, ki bi omogočili vzpostavitev trajnostnih pristopov na različnih družbenih področij,« je dejala ministrica prof. dr. Kustec in se zavzela za skupne evropske mehanizme, kot so mobilnost in skupno sodelovanje na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja.

Ob robu srečanja se je ministrica prof. dr. Kustec bilateralno srečala s švicarsko državno sekretarko za izobraževanje. Spregovorili sta o sodelovanju Švice kot polnopravne članice v programih Obzorje Evropa in Erasmus+. Strinjali sta se, da je to vprašanje potrebno nasloviti tudi v okviru predsedujočega tria Nemčija, Portugalska in Slovenija.

(adsbygoogle = window.adsbygoogle || []).push({});

Povezane objave

Več, kot pol upokojencev živi v revščini, upor bo zato že v sredo v Mariboru!

Zažgali hišo predsednika brežiškega okrajnega sodišča?

Levičarski nestrpneži napadli dom Edvarda Kadiča