V Sloveniji, ki je s komaj 2 milijona prebivalcev sodi med najmanjše države v Evropski uniji, je zagotovo največ radijskih postaj.
Podatki o začetkih slovenske glasbe so zabrisani med prve omembe ljudskih pesmi, oziroma omembe, da so prebivalci območja današnje Slovenije od 6. stoletja dalje prepevali v svojem jeziku. Glasba tega časa je najbrž segala v obdobje nekdanje pradomovine ter bila oblikovno in vsebinsko podobna glasbi drugih Slovanov. A ohranjanje tradicije slovenske glasbe se je med Slovenci najbolj izgubilo v času skupne države Jugoslavije, ko so v našo malo deželico na sončni strani alp, prihajali nekakšni “južni” zvoki, ki s slovensko glasbo in kulturo niso imeli nobene povezave
To, da Slovenija in njena kultura ne sodi na Balkan, je že dolgo znano vsakomur ki vsaj malo pozna našo državo. Tujo, oziroma balkansko glasbo, so k nam uvozili v času skupne države. A se žal z lastno državo ni nič kaj dosti spremenilo. Kratek pogled na radijske postaje nam narekuje, da se nekateri glasbeni uredniki slovenske glasbe pravzaprav sramujejo. Radijsko politiko usmerjajo drugam. Primer vrtenja (predvsem) tuje glasbe je mariborski radio City, kjer je slovenske glasbe le za vzorec. Podobni primeri so recimo Radio 1, Radio Salomon, radio Antena, radio Center, radio HIT itd. Prav zanimivo je, da slovensko glasbo zelo redko slišimo celo na nacionalnem Valu 202, malo več, pa še vedno premalo, pa na 1. programu radia Slovenija.
Zagotovo pa največji zdrs od slovenke glasbe naredi Radio Aktual, ki vrti pretežno hrvaško glasbo. Hrvatje celo pravijo, da je na tem radiu več njihove glasbe, kot na marsikaterem hrvaškem radiu. V bistvu lahko rečemo, da je ta radio, prava sramota za našo slovensko glasbo. Zamislite si hrvaški radio, ki bi vrtel pretežno slovensko glasbo. Zagotovo nebi dolgo obstajal.
Seveda je glasba univerzalni jezik. vsaka je po svoje zanimiva, a tista pristna in prava slovenska je le ena. Nekakšen, raziskovalec popularne kulture, Dr. Peter Stanković, je lani celo skušal skozi svoje nebuloze slovensko glasbo celo prikazati kot glasbo, ki ima fašistične nastavke.
V Sloveniji na srečo obstaja kar nekaj priznanih ansamblov, ki na svojih veselicah igrajo izključno slovensko glasbo in še dobro, da je tako, kajti če nam v “svobodi” ukinejo še to, to pomeni konec slovenske glasbe. In upajmo, da bo prireditev takega kova, kot je Noč Modrijanov, v Sloveniji še zelo veliko.
