Prešernov dan zaznamuje smrt največjega slovenskega pesnika dr. Franceta Prešerna. Zato sem se podal raziskovati eno manj znano zanimivost in sicer šesto kitico Zdravljice oziroma takrat Zdravice. Ta kitica dandanes ni v objavljeni verziji in predstavlja veliko polemiko, predvsem glede vsebine. Še posebej danes, pri nizki ravni domoljubnosti se ta kitica še kako spotakne ob sodobne družbene probleme.
Ta kitica se glasi:
»Ljubezni sladke spone
Naj vežejo vas na naš rod,
V njim sklepajte zakone
De nikdar več naprej od tod
Hčer, sinov
Zarod nov
Ne bo pajdaš sovražnikov!«
Ta kitica je bila cenzurirana leta 1844 in sicer v »Zdravica ob novini 1844«. Tudi ime »Zdravljica« je bila v osnovi zdravica, torej posvetitev pred začetkom pitja pijač, kar predstavlja bolj logičen pomen pesmi v celoti. Kajti gre se za zdravico slovenskemu narodu skozi oči avtorja.
Kamen spotike, zgoraj navedene kitice, je v tem, da naprej nagovarja Slovenke, kot je to počel v peti kitici. Pove jim, da si naj ljubezni sladke spone vežejo na naš rod in da naj z njim sklepa zakone. Nato nadaljuje, da se mora to zgoditi, da ne bodo njihovi potomci pajdaši sovražnikov. Torej Prešeren je gledal na takratno pronemško oziroma avstrijsko elito kot na posledico rojstev Nemcev oziroma Avstrijcev s Slovenkami. Kar je bilo takrat problematično za oblasti, saj še nismo imeli svoje države.
Zakaj pa se potemtakem takšni podatki ne predstavljajo v šolah? Ali je prisotno pomanjkanje znanja ali pa je zgolj posledica cenzure iz prejšnjih državnih sistemov? Namreč v samostojni državi Sloveniji, je Slovenstvo menda temeljna kategorija zgodovine oziroma slovenščine v šolah. Ali se motim?
L.M.