Toti moj Maribor: Stražunski gozd

Stražunski gozd ali Stražun je mestni gozd v Mariboru v velikosti 210 hektarjev, kar je malo manj kot dve tretjini New Yorškega Centralnega parka. Gozdni rob večinoma ostro zarisujejo mestne ulice, na vzhodu pa ponekod meji tudi na travniške in njivske površine. Večji del Stražuna se nahaja v mestni četrti Pobrežje, manjši v mestni četrti Brezje-Dogoše-Zrkovci, medtem ko se mestna četrt Tezno zgolj dotika gozdnega roba.

 

Stražun je zadnji večji ostanek nekdanjih Mariborskih primestnih nižinskih gozdov. Je mešani gozd, v katerem prevladujejo bukev, rdeči bor, hrast in gaber. Zaradi svoje velikosti nudi zavetje številnim rastlinskim in živalskim vrstam, tudi srnam. V sebi skriva zanimivo geomorfološko dediščino: staro izsušeno dravsko strugo. Drava naj bi v kvartarju na tem mestu tekla kar precej časa, dokler ni struge med meandriranjem prestavila proti severu na današnjo lokacijo, pod Meljski hrib. Na jugu so pod Tezensko teraso številni izviri, ki se stekajo v Stražunski kanal, tako da so na tem območju uredili tudi štiri vrtine za črpanje termalne vode, od katerih so v rabi tri.

 

Da je gozd obstal, gre verjetno precej zaslug vlažnim tlom, ki so za stanovanjsko pozidavo manj privlačne. To pa ni oviralo vrtičkarjev, ki so si na skrajnem zahodu gozda, v pasu pod Tezensko teraso, uredili Schreberjeve vrtove. Čez zahodni del Stražuna poteka tudi pas travniških in njivskih površin. Pred desetletji so bile sicer kmetijske površine v gozdu precej bolj razširjene, a so jih medtem marsikje opustili in danes je njihove sledi največkrat le še težko prepoznati. Zaraščene so tudi sledi za nekdanjim vojaškim poligonom, ki se je nahajal vzhodno od omenjenega pasu travniških in njivskih površin.

 

Ker v Mariboru na desnem bregu zelo primanjkuje parkovnih površin, so se funkcije parka same po sebi prenašale kar na Stražun, predvsem od štiridesetih let 20. stoletja dalje, ko se je ta prvič znašel znotraj mariborskih občinskih meja. Stražunski otok, zahodno od prehoda na koncu Jurančičeve ulice, kjer prevladujejo bukve je med sprehajalci še najbolj priljubljen, saj so ti kar sami začeli vanj vnašati celo nekatere elemente parkovne ureditve, kot so klopi, improvizirane koše za smeti in lesene table z napisi, uredili pa so celo energijsko pot.

 

Leta 1966 je gozd uradno prejel status parkovnega gozda. Zaradi širjenja Maribora so, da bi gozd ohranili, tega leta 1992  z občinskim odlokom razglasili za naravni spomenik. Njegovo namembnost so omejili na rekreacijsko in spomeniško. Leta 2004 so Stražun opredelili še kot naravno vrednoto lokalnega pomena ter ga dve leti pozneje opremili z informacijskimi in označevalnimi tablami. Leta 2014 pa so v delu gozda med Prekmursko ulico in Stražunskim kanalom uredili še gozdno učno pot.

 

Žal nekateri v tem prečudovitem mariborskem gozdu ne vidijo le prostora za sprostitev, sprehod, rekreacijo ali kakšen piknik temveč tudi primeren kraj za odlaganje kosovnih odpadkov, za vrtičkanje, vir preskrbe z lesom za kurjavo in celo stezo za motokros.

L.M.

 

Facebook
Twitter
LinkedIn

VREME

Maribor
jasno
63%
3.6km/h
0%
-1°C
2°
-3°
1°
Sun
-3°
Mon
-4°
Tue
-3°
Wed
-3°
Thu

ANKETA

Ali ste za to, da se odpravi obvezno plačevanje RTV prispevka?

Loading ... Loading ...

TWEET DNEVA